Z letom 2025 se nadaljuje zaostrovanje zahtev glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Če ste delodajalec, samozaposleni ali upravljate z ekipo sodelavcev, morate vedeti, katere podatke je treba evidentirati, kako pogosto in v kakšni obliki. Kazni za napake niso zanemarljive, zato smo pripravili jasen pregled zakonskih zahtev in brezplačen Excel vzorec, s katerim boste takoj skladni z zakonodajo.
Noveli ZEPDSV-A in ZEPDSV-B – kratek pregled
Spremembe zakonodaje so prišle v dveh valovih:
- ZEPDSV-A (2023): razširila obveznosti delodajalcev glede dnevnega vodenja evidence.
- ZEPDSV-B (2025): delno omilila določene obveznosti in uvedla možnost mesečnega vnosa določenih podatkov.
Katere podatke je treba evidentirati?
Po 18. členu ZEPDSV mora delodajalec dnevno evidentirati naslednje podatke:
- Skupno število opravljenih delovnih ur (polni ali krajši delovni čas).
- Opravljene ure v času nadurnega dela.
- Neopravljene ure z nadomestilom plače v breme delodajalca (z oznako vrste).
- Neopravljene ure z nadomestilom v breme drugih organizacij ali državnih organov.
- Neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače.
- Ure na delovnih mestih z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ali štejejo kot zavarovalna doba s povečanjem.
- Čas prihoda na delo in odhoda z dela.
- Opravljene ure v posebnih pogojih dela (nočno, nedeljsko, praznično, izmensko, ipd.).
- Opravljene ure v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času.
- Tekoči seštevek ur v tednu, mesecu ali letu (referenčno obdobje za izravnavo delovnega časa).
Kaj se lahko vpisuje mesečno?
Po spremembi z ZEPDSV-B (2025) je zdaj možno mesečno vpisovati:
- Podatke o opravljenih urah v posebnih pogojih dela (točka 8).
- Seštevke ur za referenčna obdobja (točka 10).
Obenem je bila črtana obveznost evidentiranja odmora med delovnim časom.
Vse ostale podatke je treba še vedno vpisovati dnevno.
Posebna pravila za posebne okoliščine
▶️ Delo v posebnih pogojih (točka 8):
Sem sodijo: nedeljsko, nočno, praznično delo, izmensko, deljen delovni čas, dežurstvo, pripravljenost,…
Ti podatki so ključni za obračun dodatkov, zato jih je treba voditi natančno, tudi če jih vpisujete mesečno.
▶️ Banka ur in referenčna obdobja (točka 10):
Z namenom zagotavljanja izravnave ur se v evidenci vodi pregled opravljenih ur po tednih, mesecih in do konca referenčnega obdobja (največ 6 mesecev – lahko tudi več po kolektivni pogodbi). To je osnova za obračun nadur.
▶️ Izjeme za visoko šolstvo:
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci (tudi pogodbeniki) niso dolžni voditi evidence:
- časa prihoda/odhoda z dela,
- odmora,
- posebnih pogojev dela,
- referenčnih ur.
To določa 81.a člen Zakona o visokem šolstvu.
Brezplačen pripomoček: Excel vzorec evidence
Da boste zakonodajo lažje upoštevali v praksi, smo za vas pripravili enostaven, a popoln Excel obrazec, ki vključuje:
✅ Dnevni vnos vseh obveznih podatkov
✅ Mesečni vnos za posebne pogoje dela
✅ Samodejno seštevanje ur in preglednost po mesecih
Čeprav se evidenca delovnega časa marsikomu zdi administrativno breme, je v resnici ključno orodje za zakonito in pregledno poslovanje. Z novimi spremembami zakonodaje je še toliko bolj pomembno, da:
- vodite evidence pravilno in ažurno,
- razumete razliko med dnevnimi in mesečnimi vnosi,
- zaščitite sebe pred globami in težavami pri inšpekciji.
Olajšajte si delo – uporabite naš brezplačen Excel obrazec in poslovanje naj postane lažje, preglednejše in zakonito!
V primeru dodatnih vprašanj nas kontaktirajte (030 603 693 ali info@optibiz.si) ali se naročite na brezplačen posvet.